Metode, ki se pogosto uporabljajo v antistatičnih instrumentih za preskušanje
Antistatični detektor je primeren za merjenje elektrostatične napetosti (potenciala) nabitih predmetov, kot je elektrostatični potencial vodnikov, izolatorjev in človeškega telesa. Prav tako lahko izmeri potencial tekočine na površini in zazna delovanje antistatičnih izdelkov. Široko se uporablja pri merjenju statične elektrike v oddelkih za znanstvene raziskave, proizvodnjo, skladiščenje in transport varnosti nafte, kemične industrije, skladišča nafte, protipožarne zaščite, elektronike, nacionalne obrambe, vesoljske industrije, zemeljskega plina, tiskarstva, tekstila, tiskarstva in barvanje, guma, plastika, brizganje, zdravilo itd. Je idealen instrument za elektrostatično zaznavanje na kraju samem.
Statična elektrika je pogost fizični pojav. S hitrim razvojem integriranih vezij in široko uporabo polimernih materialov v zadnjih desetih letih se je škoda zaradi pojavov elektrostatične sile, praznjenja in indukcije postopoma povečevala. Ker je nastajanje statične elektrike neizogibno, se nastala statična elektrika ne izprazni pravočasno, lahko pa se kopiči. Nakopičeni statični naboj lahko pritegne okoliške delce in povzroči kopičenje prahu, zapletanje vlaken in onesnaževala. Seveda lahko nevarnosti kopičenja statične elektrike še vedno povzročijo iskrenje, kar povzroči resne nesreče, kot so požari in eksplozije.
Katere metode se pogosto uporabljajo pri uporabi antistatičnih detektorjev?
1, infrardeča metoda:
Za preizkus principa se uporablja metoda infrardečega senzorja. Predobdelani vzorec je vpet med preskusne komore. Dušik s stabilno relativno vlažnostjo teče na eni strani filma, suh dušik pa na drugi strani filma; zaradi obstoja gradienta vlažnosti bo vodna para skozi film difundirala s strani z visoko vlažnostjo na stran z nizko vlago; na strani z nizko vlago se prepuščena vodna para s tekočim suhim dušikom prenaša na infrardeči senzor. Ko vstopi v senzor, se ustvari električni signal v enakem razmerju. Analiza in izračun signala za ugotavljanje hitrosti prenosa vodne pare vzorca in drugih parametrov. Pri embalaži za embalažo v posodi teče suh dušik, zunanja stran posode pa je v stanju visoke vlažnosti.
2, metoda elektrolize:
Z uporabo preskusnega principa metode elektrolitskega senzorja se na strani z nizko vlažnostjo prepuščena vodna para prenaša do senzorja s pretokom suhega dušika.
3, metoda tehtanja:
V antistatičnem detektorju se lahko uporabi tudi preskusni princip metode tehtanja skodelice, ki prepušča vlago. Pri določeni temperaturi na obeh straneh vzorca nastane specifična razlika vlažnosti. Vodna para prodre v vzorec v vlagoprepustni skodelici v suho. Po drugi strani pa lahko z merjenjem spremembe teže vlagoprepustne skodelice skozi čas dobimo hitrost prenosa vodne pare in druge parametre vzorca.
4. Metoda vlažnosti:
Preskušani vzorec se stisne med suho in mokro komoro pri stalni temperaturi. Senzor v preskusni komori analizira spremembo vlažnosti v komori in z neprekinjenimi meritvami analizira čas, ki je potreben od prednastavljene spodnje meje do zgornje meje. .